SLOVENSKA VEČERJA

Ze cel teden sem se pripravljala na to, da bom kuhala slovesko hrano in vceraj je resnicno bilo tako dalec. Seveda sploh nisem vedla kaj naj skuham. Vendar me je prijateljcek Palko (alijas Saška) okaral (skurc...), kaka ženska te sem, da ne znam kuhat in mi priložil tudi recept za skutine štruklje. Hja ok. Ni blo slisat tako težko in odpravila sem se v trgovino. Samo kaj na portugalskem seveda na vseh embalazah pise portugalsko in sem pozabla slovarček doma. Hja in tako sem ugibala. Najtežje je bilo najt skuto, še zdaj ne vem če je blo to kaj sem kupila res skuta, ker je melo bolj po mozarelli okus. Potem kisla smetana-samo za informacijo- tukaj se niso slišali za to. Tako da smo malo inprovizirali. Prava optimistka sem bla tudi, ko sem mislila da bom nasla že pripravljeno vlečeno testo. Ker nisem bla ziher če je pravo, to kaj sem nasla, sem se odlocla, da ga bom nardila sama.
Pa smo začeli. Odprem "moko" in ugotovim, da sem kupla sladkor (še dobro da imam prijazne sosede in so mi jo posodili). Skeptično sem zamesla maso, vendar sploh ni zgledalo slabo. Nato sem skuhala zečenjavo in jo prepražla na maslu (ki je v bistvu bla margarina -sem potem opazla). Tudi dropine sem pozabla kupit in sem jih iz strega kruha nardila sama (vsi so me gledali, kot da sem malo nora). Nato sem nardila struklje in jih dala v vodo. Edini problem je bil da je voda pravo rabla 1 uro da je zavrela ker je tega blo tako dosti (za 10 oseb). No ina nato je prišel trenutek resnice. Po 20 min sem vzela štruklje ven in so bili celo v enem kosu. Vse sem lepo drkorirala in je blo vsem tak dobro, da so mi rekli, da se lahko kdaj kuham. Res sem več kot ponosna na sebe, da mi je uspelo.